Operacijski sistem Linux je prost in podoben operacijskemu sistemu Unix, oba sta odprto kodna. Zaščitena sta le s splošno licenco GNU. Linux podpira več procesorski način, datotečne sisteme, razširitve pomnilniške enote do 4 GB. Linux je zasnovan po zamislih knjige Operation system: Design and implementation, ki jo je napisal Andrew Stuart Tannenbaum, kateri je profesor računalništva na Svobodni univerzi v Amsterdamu
Zgodovina operacijskega sistema Linux.
21 letni študent računalništva Linus Torvalds, pripadnik švedske manjšine na finskem, začel pisati Minixu podoben operacijski sistem. Kasneje je svoje namire objavil v novičarsko skupino comp.os.minix, sredi septembra pa je svojo prvo različico objavil na internet, kateri je bil poimenovan po njemu Linux. Z objavo tega operacijskega sistema je dobil veliko podporo in ljudi, ki so mu začeli pomagati pri razvijanju Linuxa. Iz dneva v dan je Linux postajal čedalje bolj zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica operacijskega sistema Linux je prišla leta 1994, katera se je imenovala Linux 1.0.0. Operacijski sistem Linux 1.0.0 ni bil primeren za domače uporabnike saj če si hotel na njemu kaj delati si moral poznati ukaze. Leta 1996 pa so naredili Linux 2.0.0, kateri je bil primeren za domače uporabnike. To blagovno znamko je Linus tudi hitro zaščitil. Danes imamo različico Linux 3.0.0. Sedaj priljubljenost Linuxa kar narašča in skoraj vsako podjetje, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo ga jemlje zelo resno.
Linux ni enak Unixu, ker je Linus napisal Linux od začetka zato mu je samo podoben. Leta 2007 je v zrak prišlo veliko prahu zaradi obtožbe podjetja SCO, da je IBM nezakonito uporabil izvorne kode Unixa.
Linux je samo jedro operacijskega sistema, kateri postane šele uporaben z dodatnimi orodji. Posamezniki ali podjetja so naredile distribucije operacijskega sistema Linux, kateri vsebujejo programsko opremo skupaj z programi za lažjo namestitev. Distribucije se razlikujejo po priloženi programski opremi, programih za namestitev, arhitekturah, nekateri so zastonj nekateri plačljivi…
Za uporabnike, ki se dobro spoznajo na programske jezike so za njih primerne distribucije Debian, Slackware ali Gentoo. Za drugi uporabniki pa izberejo CentOS, OpenSuse ali Mandrivo. Čedalje bolj na priljubljenosti dobiva Ubuntu. V Sloveniji so naredili 5 distribucij.
Razlike med Windowsom in Linuxom, da na Windowsu delujejo profesionalne aplikacije pri Linuxu pa ne, ker nima tolikšne podpore proizvajalcev.