Želja vsakega vrtičkarja je vzgojiti zdrav in sladek paradižnik. Ampak vsako leto nas še pred poletjem in v najbolj intenzivnem obdobju rasti napade t.i.krompirjeva plesen, po domače znana kot črna noga paradižnika. Že ime nam pove, da bolezen pride na paradižnik iz krompirja, v nevarnosti pa so tudi preostale plodovke (npr.jajčevci, paprike).
Ker pa vemo, da je preventiva boljša kot kurativa, je pomembno že ob vzgoji sadik razmišljati o zdravem in močnem koreninskem sistemu, ki ga zagotovimo z dovajanjem organskih hranil. Ekološka rjava alga, http://www.ekopridelava.si/blog/paradiznik kelp je najboljše možno hranilo za paradižnik, saj poleg 70 mikrohranil vsebuje tudi aminokisline ter za paradižnik zelo potreben kalcij. V vsakem primeru je že pred presajanjem pomembno poskrbeti za zalivanje z mešanico kelp tonica, s čimer poskrbimo za zdrav in močan koreninski sistem, poleg pa poskrbimo za »antistresno« terapijo.
Ob začetnem napadu bolezni paradižnik začne dobivati črne liste, ki se v nekaj dneh razširijo tudi na steblo. Pomembno je zadevo reševati takoj, ko opazimo prvi posušen list, da ne čakamo, da paradižnik v celoti zboli. V času škropljenja je pomembno, da še pred škropljenjem osmukamo vse obolele liste. Vedno škropimo zgornjo in spodnjo stran listov in ne pozabimo na sosede paradižnikov.
V zadnjih letih se vedno več paradižnika goji v rastlinajkih, ki sicer zagotavljajo bolj stabilne temperature ter vlažnost zemlje, po drugi strani pa je zaradi nepravilnega zračenja rastlinjakov pogosta bolezen tudi rastlinjakov ščitkar.
Ko je enkrat paradižnik posajen na vrtu, se držimo načela škropljenja z rjavo algo enkrat tedensko do deset dni. Paradižnik pred vsakim zalivanjem pregledamo in osmukamo morebitne poškodovane liste. Poleg škropljenja je potrebno tudi zalivanje s preostankom mešanice.
Torej, končno stanje je, da je paradižnik brez bolezni možno vzgojiti tudi z organskimi sredstvi, ki bodo poleg zdravih plodov zagotavljali tudi obilje hranil in resnično poskrbeli, da je delo na vrtu enostavno in sproščeno.